
Dr. Kozma Ahačič – Stati inu obstati
Na aprilskem srečanju knjižnega kluba Beremo slovensko bomo gostili jezikoslovca in literarnega zgodovinarja Kozmo Ahačiča, predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Njegovo zadnje delo z naslovom Stati inu obstati, v katerem je podrobno predstavljenih prvih 50 slovenskih knjig in ki bo tudi tema našega srečanja, je izšlo jeseni.

Noah Charney - Slovenologija
Na marčevskem srečanju knjižnega kluba Beremo slovensko bomo gostili Noaha Charneyja, avtorja Slovenologije.

Srečko Kosovel: Pesniški genij, ki je napisal prek tisoč pesmi
V slovenski literarni vedi nobeno preučevanje posameznega ustvarjalca ni tako polno razhajanj in prevratov, kakor je ukvarjanje s Srečkom Kosovelom. Še danes ostaja eden najpomembnejših slovenskih pesnikov, čigar delo navdihuje literarne ustvarjalce in raziskovalce.

Dr. Ambrož Kvartič: Od imena do spomina
V soboto, 7. decembra, vabljeni na predavanje Ambroža Kvartiča o ritualih, šegah in navadah na življenjski poti človeka od rojstva do smrti na območju slovenskega etničnega prostora: mest, vseh slovenskih pokrajin in zamejstva.

Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset
V soboto, 2. novembra, se dobimo na klepetu o romanu Belo se pere na devetdeset.

Tina Vrščaj: Na Klancu
V soboto, 24. avgusta, se dobimo na klepetu o romanu Na Klancu. Gre za družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil tudi med nominiranci za nagrado kresnik 2023.

Poletni knjižni izziv 2024
Vabimo vas k sodelovanju v prvem poletnem knjižnem izzivu Beremo slovensko. Če boste to poletje prebrali vsaj tri knjige slovenskih avtorjev (v slovenskem jeziku), izpolnite spodnji obrazec in poslali vam bomo darilo.

Zofka Kveder: Njeno življenje
Zofka Kveder je kot prva slovenska poklicna pisateljica s svojimi stališči in analizo tradicionalno usmerjene, s patriarhalnimi stebri podprte družbe, upodobila pestrost raznovrstnih ženskih usod. Na tokratnem srečanju bomo obravnavali knjigo Njeno življenje, to je bilo njeno zadnje delo, napisano v slovenščini. Gre za naturalistični roman, v katerem so skozi ženske oči osvetljeni problemi, s katerimi se je ženska srečevala v patriarhalni družbi na prelomu 20. stoletja.

Louis Adamič: Strpnost ni dovolj!
V soboto, 9. marca 2024, bo Blaž Gselman, literarni zgodovinar in filozof, pripravil predavanje o Louisu Adamiču, slovenskem izseljenskem pisatelju v ZDA. V predstavitvi njegovega dela bomo skušali pojasniti, zakaj je bilo opevanje strpnosti zanj problematično, podobno kot je nasprotoval ideji, ki se skriva za krilatico »talilni lonec«, kar naj bi že pregovorno bile Združene države.

Slovenski kulturni praznik 2024
Vabilo na praznovanje slovenskega kulturnega praznika, ki bo 16. februarja ob 17. uri na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Washingtonu.

Poslušanje — temeljna sporazumevalna zmožnost, predava dr. Lea Plut-Pregelj
V soboto, 27. januarja 2024, bo dr. Lea Plut Pregelj v okviru Knjižnega kluba Beremo slovensko predavala na temo 'Poslušanje - temeljna sporazumevalna zmožnost'. Predavanje bo osvetlilo pomen in vpliv poslušanja na naše razumevanje sveta in medsebojne odnose, razlikovanje med slišanjem in poslušanjem ter izzive in strategije za izboljšanje poslušanja v osebnem in profesionalnem življenju.


O prepovedani slovenski literaturi
Tokratno srečanje bo namenjeno skrivnostnemu D fondu Narodne univerzitetne knjižnice, kamor je romalo “sporno” gradivo.

David Zupančič: Življenje v sivi coni
Knjiga Življenje v sivi coni je nastala v času pandemije covida-19. V tem času je imel marsikdo o marsičem zelo veliko povedati. Nekateri so bili zelo glasni, nekateri pretreseni do dna duše, drugi samozavestni in uporniški kot še nikoli doslej.

Poezija Pavčkov
Na četrtem srečanju se bomo posvetili poeziji treh Pavčkov: Toneta, Saše in Marka.

Veronika Simoniti: Ivana pred morjem
Na tretjem srečanju knjižnega kluba bomo brali roman Veronike Simoniti Ivana pred morjem. Lep roman o nelepih časih in rečeh.

Feri Lainšček: Kurji pastir
Na drugem srečanju knjižnega kluba bomo brali roman Ferija Lainščka Kurji Pastir. Roman Kurji pastir ni spominska proza, ampak proza spomina, tistega najglobljega, ki se nam podi po podzavesti in ga je težko zbezati na plano, kaj šele s takim občutkom, kot to počne Feri Lainšček, ujeti na papir.

Drago Jančar: To noč sem jo videl
Na prvem srečanju knjižnega kluba bomo brali Draga Jančarja, enega izmed najbolj branih romanov zadnjih let na Slovenskem. Roman, ki je bil nagrajen s kresnikom, je doživel že več kot deset natisov in bil preveden že v dvajset jezikov.