V slovenski literarni vedi nobeno preučevanje posameznega ustvarjalca ni tako polno razhajanj in prevratov, kakor je ukvarjanje s Srečkom Kosovelom. Še danes ostaja eden najpomembnejših slovenskih pesnikov, čigar delo navdihuje literarne ustvarjalce in raziskovalce.
Vzrok je očiten in zapleten hkrati: Kosovelovo le nekajletno ustvarjanje je tako silovito in polno naglih prodorov v nove umetnostne svetove, da je za njegovo proučevanje potrebno skrbno prepoznavanje različnih ozadij. Tako se njegova dela raztezajo na področja impresionizma, ekspresionizma, futurizma, zenitizma ter konstruktivizma.
O avtorju
Srečko Kosovel (18. marec 1904, Sežana) se je kljub svojemu kratkemu življenju zapisal v zgodovino slovenskega pesništva. V svoje pesmi je rad vključeval motive iz kraške pokrajine, veliko pesmi pa je času primerno posvetil tudi političnim vprašanjem slovenstva, Evrope in nujnosti preobrazbe sveta.
Umrl je leta 1926, star 22 let, potem ko se je navaden prehlad razvil v meningitis. V času življenja ni izdal nobene pesniške zbirke, za sabo pa je pustil skladovnico rokopisov. V slovenski literarni prostor je tako vstopal skozi različne izdaje, ki so jih pripravili drugi.
Kaj bomo brali?
Na tej povezavi si prenesete zbirko izbranih pesmi: PRENESI
Če si želite še več, pa priporočam naslednje povezave:
Evropa umira.
Društvo narodov in apoteka,
oboje je laž.
Operacije. Revolucije!
Na sivi cesti stojim.
Rjavo listje pada z vej
in jaz se samo enega bojim,
kadar to drevo bo golo, črno stalo
in siva polja
in majhne hišice
in bom kričal,
pa bo vse, vse naokoli
molčalo.
- Srečko Kosovel, Evropa umira
Datum srečanja
sobota, 25. januar, ob 9.30 po Centralnem standardnem času (Chicago) — ob 10.30 EST, ob 8.30 MST in ob 7.30 PST
dogodek bo potekal prek Zooma
povezavo do Zooma prejmete po prijavi na dogodek (spodaj)